Zavarovani drevesni vrsti

Naši edini zavarovani drevesni vrsti sta tisa in bodika. V gozdovih po skoraj vsej Sloveniji sta marsikje že prava redkost.

TISA (Taxus baccata )

Tisa je do 20 m visoko in do 1 m debelo iglasto drevo, s široko stožčasto vednozeleno krošnjo. Doživi starost do 2000 let. Pogosto raste večdebelno, debla se med seboj mnogokrat zrastejo. Veje ima zelo dolge in iz debla ne rastejo v vencih. Skorja je rdečkastorjava in zelo tanka, lubje se z debla lušči v trakovih in luskah.

 

Največji slovenski tisi sta Vrablova tisa na Kozjaku z obsegom 440 cm in višino 13 m in Juršev tisovec pri Limbušu z obsegom 437 cm in višino 14 m. Solčavska tisa je nekoliko tanjša, a je eno izmed najstarejših slovenskih dreves, z ocenjeno starostjo 900 let.

Je dvodomna in vetrocvetna vrsta in cveti marca in aprila. Žensko drevo prepoznamo jeseni, ko dozorijo rdeči navidezni plodovi – tisove jagode. Vsi deli tise, še zlasti iglice, so strupeni. Nestrupena sta samo rdeči semenski ovoj, ki ga je priljubljena ptičja hrana, in cvetni prah, ki pa lahko povzroča alergijo.

 

Les se imenuje tisovina in je trden in prožen, z lepo in temno črnjavo. Lepo se obdeluje, uporabljali pa so jo za izdelavo ščitov, kopij in lokov (latinsko ime taxus je grška izpeljanka besede toxon, kar pomeni lok), pa tudi pohištvo in glasbene inštrumente.

BODIKA (Ilex aquifolium )

Bodika je do 10 m (v izjemnih premerih do 15 m) visoko drevo, s svetlo sivo in gladko skorjo, ki na starost nekoliko razpoka. Je vednozelena rastlina, življenjska doba lista je od 2 do 3 let.

 

Zaradi listov in plodov je ena najpogostejših okrasnih rastlin v parkih in vrtovih. Les bodike nima črnjave in je bele do zelenkasto bele barve. Je žilav in gost, težko se sepi, lepo pa polira, cenjen v rezbarstvu in za izdelavo sprehajalnih palic.

 

Bodika je dvodomna, včasih enodomna in žužkocvetna vrsta, spol drevesa se včasih spremeni in cveti maja in junija. Plodovi so rdeči in strupeni.

Viri:

  • Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, Priloga 1 – rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta), (Uradni list RS, št. 82/2002 z dne 24. 9. 2002)

  • Dendrologija za gozdarje, Robert Brus, Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 2004

  • Naše drevesne vrste, Marijan Kotar in Robert Brus, Ljubljana: Slovenska matica, 1999

 

Fotografiji: httpsss://www.plantsystematics.org/

Scroll to Top